| Luka Princic on Tue, 8 Jun 2004 01:50:24 +0200 (CEST) |
[Date Prev] [Date Next] [Thread Prev] [Thread Next] [Date Index] [Thread Index]
| [nettime-see] o=?utf-8?q?zvo=C4=8Dni_disrupciji_v_=C4=8Dasu_digitalne_reprodukcije?= |
Radio Å tudent, Glasbena vs. Kulturna redakcija Sreda, 2.6. 2004, 23:30 @ 89.3Mhz + global http://tsotso.org/tavi/?page=O+zvocni+disrupciji+v+casu+digitalne+reprodukcije O ZVOÄŒNI DISRUPCIJI V ÄŒASU DIGITALNE REPRODUKCIJE - ali nekje med rizomom, post-digitalno napako, mikrozvokom, nelinearno narativnostjo in uniÄenjem aure spektakla - “Glasba je naÄin percepcije sveta. Orodje za razumevanje. Danes teoretizacija skozi jezik ali matematiko ne zadovolji veÄ; taka namreÄ ni zmožna zaobjeti tistega, kar je v Äasu bistveno: tisto kvalitativno in fluidno, grožnje in nasilje. V Äasu naraÅ¡ÄajoÄe dvoumnosti uporabljenih in izmenjanih znakov se tudi najbolj uveljavljeni koncepti ruÅ¡ijo, vsaka teorija se maje. ObstojeÄe reprezentacije ekonomije, ujete znotraj okvirjev postavljenih v sedemnajstem stoletju ali, najkasneje do leta 1850, ne morejo ne predvideti, ne opisati, ne izraziti kaj nas Äaka. Zato si je potrebno zamisliti radikalno nove oblike teorije, da bi lahko govorili o novih realnostih. Glasba, organizacija Å¡uma, je ena takih oblik.†Tako Jaques Atalli leta 1977 v uvodu v njegovo politiÄno ekonomijo glasbe, “noiseâ€, Å¡um, ki je profetski in disruptiven. Kot nalaÅ¡Ä za uvod v zadnje Äetrtletje dvajsetega stoletja. To je Äetrtletka, v kateri se je med drugim zgodila tudi takoimenovana revolucija digitalne kulture, revolucija – obrat – digitalnih medijev, ki so presekali slepo ulico v kateri so se znaÅ¡li tisti, ki so delovali skozi množiÄne medije kot so film, video, televizija in radio. Polje delovanja, komunikacije, kreativnosti in življenja, v katerem se na tak ali drugaÄen naÄin uporablja digitalne mreže, informacijsko tehnologijo, predvsem pa raÄunalnik in internet, torej tisto Äasovno-prostorsko, akcijsko in miselno polje, ki mu lahko reÄemo digitalna kultura, je med drugim udejanilo Deleuzov koncept rizoma. Rizoma, ki “se povezuje na katerikoli toÄki s katerokoli toÄko, in katerega kraki niso nujno povezani s kraki enake narave; to potegne v medigro zelo razliÄne režime znakov, in celo ne-znakovna stanja.†Že samo na podlagi rizomatiÄnosti sodobnega digitalnega sveta si lahko predstavljamo, da digitalna omreženost pomeni tudi redefinicijo struktur moÄi in s tem povezanih kulturnih konfiguracij. Ta perspektiva pa je vodila marsikoga in marsikatero gibanje k divjim utopiÄnim kot tudi distopiÄnim teoretizacijam. Vendar, dejstvo je, da je internet dejansko omogoÄil marginalnim interesnim skupinam aktivnosti, povezovanje in komunikacijo, ki je skozi ostale medije ni bilo mogoÄe vzpostaviti. Hkrati pa je vzpostavil doloÄeno preizpraÅ¡evanje konceptov individuuma in družbenosti, saj je povzroÄil nastanek novih bivanjskih stanj, kot na primer virtualno-individualen in virtualno-družben. Ker je jaz deloma tudi produkt njegove lastne komunikacije, nove medijske tehnologije preoblikujejo Älovekove meje bivanja. Danes transparentnost virtualnega in njegova zaritost v ne-virtualno pomeni drugaÄno stvarnost, stvarnost z nekaj prav zanimivimi fenomeni. Eden od njih so peer-to-peer tehnologije, ki omogoÄajo globalno izmenjavo datotek. Medtem, ko tisti z velikimi deleži v industriji vpijejo, skrivoma lobirajo in ustvarjajo diskurze o piratsvu, kraji, nemoralnosti, ilegali, Å¡e veÄ: vleÄejo na sodiÅ¡Äa vse od betežnih babic do desetletnih otrok, je postala svetovna glasbena produkcija del globalnega morja kreativnosti iz katerega se lahko oplaja kdorkoli ne da bi resniÄno oropal kogarkoli. Ali kot pravi Eben Moglen, pravnik ameriÅ¡ke Free Software Foundation: ÄŒe obstaja možnost, da je lahko karkoli dano komurkoli, kjerkoli, ne da bi s tem resniÄno prikrajÅ¡ali kogarkoli, kaÅ¡no moralno pravico imamo, da tega ne storimo? Morje kreativnosti, ki je globalna izmenjava datotek, namreÄ ni le sredstvo za vzhodnjaÅ¡ke Ärne trge, da kradejo od zahodnjaÅ¡kega belega trga, kot pravijo skozi diskurz piratsva seveda zahodnjaÅ¡ki kapitalisti, temveÄ tudi naÄin distribucije kreativnosti, ki se ni komodificirala, vsaj ne na fiziÄni, materialni ravni v obliki produkta, s Ärtno kodo in digitalno zaÅ¡Äito v obliki upravnika digitalnih pravic. Digitalno omrežje, ta kiberprostor, ki postaja vse hitrejÅ¡i in vse bolj transparenten, je vedno bolj priÄa naseljevanju produkcije, naseljevanju kompozicije, da, umetniÅ¡kih del, kreativnosti, izdelkov, ki so dani kot možnost reference, kot nefiksirano avtorsko delo, kot fluidna nekomodificiranost. Konkretneje: gre za nastanek mikrodružb, tako na samem spletu kot skozi peer-to-peer omrežja kot na primer Soulseek. Omrežje, ki se zgleduje po pionirskem Napsterju, oz skupnost, ki omrežje uporablja, je namreÄ realiziralo vizijo izmenjave brezpogodbenih neodvisnih ustvarjalcev. Zadostilo je torej tistemu argumentu, ki med drugimi zagovarja obstoj prostih izmenjevalcev datotek tipa drug-z-drugim s tem, da ta obstoj koristi tisti nekomodificirani, Å¡e neuveljavljeni ustvarjalnosti. Soulseek Records je tako skupnost zainteresiranih glasbenikov, ki uporablja peer-to-peer omrežje in splet za distribucijo svojih izdelkov v digitalnih formatih. Splet kot glavni distribucijski medij uporablja tudi cela vrsta drugih in drugaÄnih mikro-skupin, katerih najbolj pogosta je oblika net.založbe. Pravzaprav gre v postmilenijskih letih za pravo pravcato poplavo teh preprostih spletnih strani, tako preprostih v svojem konceptu, in tako moÄnih v svoji pojavnosti in dandanes množiÄnosti. Njihova moÄ je presunljiva prav v njihovih razlikah, v pisanosti žanrov, ki se pojavljajo, v nevsiljivosti medija, ki ga uporabljajo, saj gre zaradi narave medija vedno po neki definiciji za, Äe niÄ drugega, ne-pasivnega posluÅ¡alca. A bolj bistveno je verjetno dejstvo, da gre pri tem fenomenu tudi za popolno uniÄenje aure super-zvezdnika in njegovega glomaznega monumentalizma. Da, prav res se zdi, da pojav digitalne mikro-družbe, rizomatiÄne, fluidne, neoprijemljive in stalno spreminjajoÄe se elektromagnetne manifestacije kreativnega jaz-a popolnoma zruÅ¡i trdnjavo spektakla. xxx Leta 1920 Edgar Varese nakaže na novo pot raziskovanja glasbenega zvoka ko predlaga filozofijo “organiziranega zvokaâ€. Ta trenutek je za Curtis Roads-a, avtorja knjige “Microsoundâ€, tisti, s katerim se tisoÄletje raziskovanja tonalitete in harmonije prelevi v popolnoma novo obdobje raziskovanja samega zvoka-Å¡uma kot osnovnega elementa, iz katerega Å¡ele kasneje v procesu kompozicije vzide tonalnost oz. harmonija kot eno od sredstev glasbeno-zvoÄnega izražanja. Kot napiÅ¡e Å¡tiri leta pred Varesejem, torej leta 1916, futurist Luigi Russolo v manifestu “The Art of Noisesâ€: “Glasbeni zvok je preveÄ omejen v svojem izboru zvoÄnih barv. Najbolj zapletene orkestre se da reducirati na Å¡tiri ali pet razredov instrumentov v svoji raznolikosti v barvi zvoka: godala, trobila, pihala in tolkala. Moderna glasba se duÅ¡i znotraj tega malega kroga, ko neuspeÅ¡no teži k ustvarjanju novih razliÄic zvoÄnih barv. Prebiti se moramo iz tega omejenega kroga zvokov in odkriti neskonÄno raznolikost zvokov-Å¡umov!†Konec dvajsetega stoletja so raÄunalniki že tako zmogljivi, da je mogoÄe z njimi sintetizirati izredno kompleksne zvoke. Roads tako v svoji precej tehniÄni knjigi nataÄno oriÅ¡e nov naÄin, s katerim lahko analiziramo in sintetiziramo zvok. S pojavom digitalnega reprezentacije zvoka in procesiranja digitalnih signalov se je namreÄ pojavil tudi nekakÅ¡en mikroskop na zvoÄnem podroÄju. Kot raziskovanje DNA v biologiji se je raziskovanje možnosti zvoÄno-harmoniÄne kompozicije razÅ¡irilo tudi na mikroskopsko dimenzijo. S tem je bilo možno razmiÅ¡ljati o nekakÅ¡ni atomiki zvoka, mogoÄe celo njegovi kvantnosti. Osnovni zvoÄni delec namreÄ ni veÄ nota in ton, Äetrtinka, osminka ali Å¡estnajstinka, temveÄ 'kvanta', to je informacija o elektriÄni napetosti, ki jo je v dani frekvenci vzorÄenja zabeležil analogno-digitalni prevajalnik. Z drugimi besedami: kot ima film svojih 16 sliÄic na sekundo, ali digitalna kamera svojih 25 okvirjev na sekundo s katerimi snema realnost, ki je potem dovolj hitro prikazana, da ustvarja iluzijo gibanja, prav tako ima recimo avdio zgoÅ¡Äenka svojih 44100 zapisov na sekundo, s katerimi je zapisano in reproducirano valovanje zraÄnega pritiska, ki mu pravimo zvok. Ta mikrodimenzija in možnost manipulacije zvoka na tej ravni je povzroÄila nastanek novih naÄinov sinteze zvoka, ki so korak naprej od oscilatorjev, filtriranja in modulacije signala kot osnovnih metod. PriÄa smo nastanku takoimenovane granularne sinteze in njej sorodnih metod, ko je zvok generiran skozi granularne oblake mikrotemporalnih zvoÄnih delcev. xxx Medtem ko sta se granularna sinteza in dejanskost mikrozvoka pojavila v veÄinoma akademskih krogih, pa se je sredi in konec devetdesetih s popolnoma drugega konca pojavilo na nek nenavaden naÄin sorodno gibanje. Iz podzemne tehno in elektronske subkulture, naveliÄane glasnosti, harmoniÄnosti in analognega in digitalnega reda, natanÄnosti in spoliranosti produkcije so se prelevljeni pojavili glasbeni producenti, ki so iz Ärpali iz razliÄnih tako subkulturnih kot akademskih virov, ter eksperimentirali po eni strani z novimi naÄini sinteze in po drugi strani z digitalno napako kot kreativnim elementom. Kar se zdi prav tako zanimivo je, da to gibanje, katerega oblika je daleÄ od uniformnosti in nefragmentiranosti, intenzivno Ärpa tudi iz teoretiÄnih virov, z najbolj vidnim primerom francoske post-strukturalistiÄne filozofije Foucault-a in Deleuze&Guattarija. Medtem, ko skupina Oval leta 94 izda cd, ki vzorÄi veÄje Å¡tevilo pokvarjenih, zraziranih in pokraspanih zgoÅ¡Äenk, kako preskakujejo v navadnih cd predvajalnikih, pa Achim Szepansky ustanovi podzaložbo svoje Force Inc, ki jo poimenuje kar po filozofskem Å¡pehu Deleuza in Guattarija: Mille Plateaux. V manifestu založbe Szepansky zapiÅ¡e: “Pri digitalni glasbi gre bolj za odpiranje doloÄenih programskih struktur; notranje ramifikacije in hierarhije v programju je treba odkriti. Odkriti je treba polje možnosti digitalnega, ker kot tak je medij, ki izkljuÄno proizvaja možnosti in ne dokazov. Po drugi strani, narava nespremenljivosti nastaja s strani aplikacije programja in polje možnosti je tako eliminirano; torej, standarde je MOŽNO in POTREBNO transformirati. V novi digitalni glasbi postajajo standardi sekvencerja vse bolj odveÄni. Razvije se delinearen naÄin dela, vsi posneti deli glasbe bodo ostali odprti za operativno intervencijo. [...] Ustvarjalec nastavi možnosti, efekte in impulze. Nepotrebno vznikne. Kliki, spodrsljaji, takoimenovane napake postanejo zvok. ZvoÄni dogodki postanejo sliÅ¡ni po nastavitvi. Vznikne 'cut-copy-paste-funk' najbolj nerelevantnih zvokov – klikov; premikanje enice in niÄle je napravljeno sliÅ¡no. Kliki so vrednost, denar, zakon, komunikacija in zvok samega medijskega. So uvod v minimalizem 21. stoletja, orodje za naslednje tisoÄletje.†xxx MogoÄe pa v doloÄenih toÄkah, krakih digitalnih rizomov, prihaja do medsebojnega oplajanja novih kompozicijskih dognanj, upornosti post-tehnaÄev, zagnanosti noizerjev, ki ruÅ¡ijo meje ambientalne elektronske glasbe, razÅ¡irjenih komunikacijskih sredstev, navalov digitalnega prahu v sodobni elektronski glasbi, vseprezentnosti odprtih distribucijskih možnosti in 1000-ih programskih platojev. Ali tu lahko zaslutimo Atallijevo Äetrto fazo glasbe kot interference in Å¡uma: zvoÄna kompozicija kot nov naÄin produkcije? Nam ta Å¡um, post-digitalne napake, in pa eksplozija navideznega zavraÄanja celotnega koncepta fiksirane intelektualne lastnine kot osnovnega kapitala sodobnega producenta profetsko Å¡epeta o prehodu v družbo, ki ni družba spektakla, ki ni družba producenta in potroÅ¡nika kot loÄeni entiteti? V katalogu razstave z naslovom “Our house is a house that moves†kustosinje NataÅ¡e PetreÅ¡in, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Å kuc, te dni, lahko v uvodu beremo o drugi luÄi na na svet, s katero je posvetila moderna fizika, saj “se je svet tako pokazal kot interaktiven, organski, ekoloÅ¡ki in celostni pojav. Z dokazano veljavo o vplivanju in medsebojni interakciji med opazovalcem/ko in opazovanim, z vpeljavo izkuÅ¡nje opazovalca/ke pri opisovanju sistema, so se soÄasno razvijale nove teorije o naÅ¡em zaznavanju in o zaznavanju telesa [...] kot celote. [...] Staro besedo “opazovalec†je potrebno Ärtati in na njeno mesto postaviti nov pojem “sodelovalca oz. udeležencaâ€. Tako pojmovano participatorno realnost tvorijo osnovni koncepti gibanja, zaznave in Äustva, skozi katere doživljamo prostor, resniÄnost(i), Äas in zavest. Prostor postane “gladekâ€, kot ga imenuje Gilles Deleuze, v nasprotju z “brazdastimâ€. Gladek prostor je prostor nomadskih subjektov, ki se po Deleuzu gibljejo po trajektorijih v med-vmesnim stanjem med dvema toÄkama, in ne od ene do druge. Tako razumljen subjekt ni veÄ med umom in telesom zakoreninjena substanca, temveÄ proces, postajanje, ki ga poganjajo stalni premiki in pogajanja med razliÄnimi materialnimi in znakovnimi pogoji.†Ali pa nam kaj namigne berilo razstave z naslovom Delimo! kot recept, kustosinje Dunje Kukovec, ki je bila na ogled prejÅ¡nji mesec v Å¡entviÅ¡ki galeriji P47? Dela na razstavi namreÄ â€œ... poleg skupnega ustvarjanja govorijo predvsem o medsebojnem Å¡irjenju receptov, idej, strategij in pristopov. Tematizirajo kritiÄne prostope do družbenih komoditet in poudarjajo nesprejemljivost doloÄenih socialnih struktur. Obravnavajo odnos do tradicije, masovnih medijev, potroÅ¡niÅ¡tva in tehnologije ter odnos do kreativnosti ali umetnosti nasploh. Z eno izjemo so vse predstavljene taktike, strategije in akcije lahko naÄrt za enako delovanje v domaÄem okolju. Nekatere so že posvojene druge pa Å¡e Äakajo. Vsaka rekonstrukcija vsebuje nekaj izumiteljskega in vsak izum je delna rekonstrukcija. S propagiranjem deljenja in svobodnega razpeÄevanja ideje se problematizira originalnost, edinstvenost in ekskluzivnost, obenem pa redifinira avtorstvo in preizpraÅ¡uje avtoriteta.†Tako KukovÄeva, a v berilu najdemo tudi nekakÅ¡no nadgradnjo Benjaminovega teksta, in sicer UmetniÅ¡ko delo v Äasu digitalne reprodukcije, podpisan s strani organizacije A. S. Ambulanzen, kjer o internet umetnosti pravijo: “Net Art je s slikovnimi in literarnim sredstvi poizkuÅ¡al ustvariti efekte, ki jih danes javnost iÅ¡Äe v datoteko-deljenju (file-sharing). Vsako fundamentalno novo, pionirsko ustvarjanje povpraÅ¡evanja ga bo poneslo preko njegovih ciljev. Net Art-u je to uspelo do te mere, da je bila žrtvovana tržna vrednost, ki je tako karakteristiÄna za kulturne komoditete v zameno za viÅ¡je cilje – Äesar se takrat gibanje seveda ni bilo zavedalo na ta naÄin. Net Art umetniki so posveÄali dosti manj pozornosti prodajni vrednosti komoditet, kot njihovi uporabnosti za kontemplativno zatopitev. [...] Kar so hoteli doseÄi, in kar jim je tudi uspelo, je neobzirno uniÄenje aure njihovih lastnih kreacij, ki so jih sami oznaÄevali kot reprodukcije. [...] FaÅ¡izem skuÅ¡a ohranjati lastninske odnose, ki jih skuÅ¡a družba sicer spreminjati, in ji zato daje možnost izražanja, kar pa kulminira v sistemu upravljanja pravic (Rights Management).†V kontekstu glasbe bi to lahko pomenilo, da ohranjanje lastninskih struktur z ohranjanjem percepcije kreativne in kulturne lastnine ni disrupcija, temveÄ ohranjanje statusa quo, Äe že ne podpora obstojeÄega izkoriÅ¡Äevalskega sistema. Z drugimi besedami: izražanje individuuma skozi digitalno tehnologijo, skozi rizomatiÄno strukturo ne sme potekati brez vzpostavljanja mikro-socialnih odnosov, stalnega spodbujanja njihovih rekonfiguracij in aktivne kreacije disruptivnih tehnologij – Äe smo si seveda skupni pri trudu za družbeno spremembo. ÄŒe zakljuÄimo z zakljuÄkom tistega, z katerega uvodom smo zaÄeli - Jaques Atalli: “V kompoziciji so stabilnosti, z drugimi besedami – razlike , stalno postavljane pod vpraÅ¡aj. Kompozicija ni vpeta v repetitivni svet, temveÄ v permanentno krhkost pomena po izginotju uporabe in izmenjave. Ni ne želja ne napetost, temveÄ prihodnost vsebovana v preteklosti ekonomije in predvidljive resniÄnosti glasbe. Je že prisotna – v svoji krhkosti in nestabilnosti, v svoji transcendenci in sreÄni nakljuÄnosti, v svoji zahtevi po toleranci in avtonomiji, v svoji odtujenosti komoditeti in materializaciji – implicitna v naÅ¡ih vsakodnevnih odnosih do glasbe. Je tudi edina utopija, ki ni hkrati maska za pesimizem.†Luka PrinÄiÄ ............................................... Nettime-SEE mailing list Nettime-SEE@nettime.org http://www.nettime.org/cgi-bin/mailman/listinfo/nettime-see